Novi rezultati raziskave SW Research razkrivajo, da si skoraj 27 odstotkov anketiranih Poljakov želi nadaljevanje vladne Koalicije 15. oktobra po parlamentarnih volitvah leta 2027. Druga najbolj priljubljena alternativa je koalicija med strankama Pravo in pravičnost (PiS) ter Konfederacijo, ki je prejela 22,5 odstotka podpore. Konfederacija naj bi imela ključno vlogo pri oblikovanju novega političnega ravnotežja po prihodnjih volitvah, saj kaže naraščajočo moč in se uveljavlja kot pomemben dejavnik v poljski politiki.

Analitiki so preučili izjavo Prabowa Subianta, ki je odnos med strankama Gerindra in PDI Perjuangan (PDIP) opisal kot bratski. Kljub temu, da stranki delujeta iz različnih političnih domov, se njuna interakcija kaže kot medsebojno podpora, kar je potrdil tudi PDIP, ki je poudaril, da sorodstvo po krvi ne pomeni nujno skupnega doma ali koalicije. Prabowo, ki je tudi predsednik, je potrdil to primerjavo, s čimer je poudaril posebno vez med obema strankama v indonezijski politični krajini.

Carlos Moedas, vodilni kandidat koalicije PSD/CDS-PP/IL za mestni svet Lizbone, je izjavil, da njegova kandidatura presega strankarsko članstvo in predstavlja zatočišče za zmerne volivce. Poudaril je, da se bodo volivci morali odločiti med zmerno in konkretno koalicijo, ki dela, ali pa med kandidaturo radikalnega "proti" bloka, ki ga je poimenoval kot novi levi blok. Sporazum o koaliciji določa, da bodo socialni demokrati imeli štiri mesta med prvimi osmimi na listi, CDS-PP in Iniciativa Liberal (IL) pa po dva. Dogovor so formalizirali pred oktobrskimi lokalnimi volitvami.

Gabriel Rufián, tiskovni predstavnik stranke ERC, je predlagal "plurinacionalno" levičarsko listo za splošne volitve, po zgledu evropskih volitev, v koaliciji z Bildujem, BNG in Ara Més. Vendar pa je stranka ERC, preko svoje tiskovne predstavnice v katalonskem parlamentu Ester Capella, zavrnila idejo o skupni levičarski fronti in morebitni koaliciji z Bildujem in BNG za prihajajoče splošne volitve, kar kaže na notranje razlike v stranki glede volilne strategije.

Alexandra Leitão, kandidatka Socialistične stranke (PS), je sklenila dogovor z levičarskimi strankami Bloco de Esquerda, Livre in PAN za skupno kandidaturo na oktobrskih lokalnih volitvah v Lizboni. Cilj te levičarske koalicije je nasprotovati kandidaturi, ki jo vodi Carlos Moedas.

Pred parlamentarnimi volitvami v Republiki Moldaviji leta 2025 se oblikuje nov politični blok, imenovan "Unirea Naţională" (BUN), ki združuje več strank, ki si prizadevajo za združitev z Romunijo. Ta koalicija naj bi nastopila na volitvah s skupnimi listami, kar bi jim lahko pomagalo pri vstopu v moldavski parlament. Medtem pa nekateri viri namigujejo, da je unionistična ideja v Basarabiji, zgodovinski regiji Moldavije, oslabljena zaradi vmešavanja romunskega politika Georgea Simiona.

V Koprivniško-križevski županiji je bila po tretjem poskusu konstituirana Županijska skupština, s čimer so se izognili ponovnim volitvam. Ključni so bili glasovi štirih članov Mreže neodvisne liste, ki jo vodi nekdanji župan Darko Koren, čeprav sam ni član skupščine.

Politično združenje Cidadãos Por Lisboa (CPL) je izrazilo, da ni bilo obveščeno o zaključku koalicijskega dogovora med strankami PS, Livre, BE in PAN v Lizboni za lokalne volitve. CPL je poudaril svojo pripravljenost za sodelovanje, kljub temu da ni bil vključen v proces oblikovanja koalicije. Trenutni mestni izvršni organ v Lizboni vodi koalicija "Novos Tempos" (PSD/CDS-PP/MPT/PPM/Aliança), ki vlada brez absolutne večine.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da je srbska policija v preteklem obdobju uspešno opravila svoje naloge ter ohranila javni red in mir, kljub temu da se je država soočala z rekordnim številom neprijavljenih javnih shodov in blokad. Po Dačićevih besedah so od tragedije v Novem Sadu zabeležili kar 29.000 takšnih dogodkov, kar predstavlja izziv brez primere v zgodovini države. Minister je poudaril, da policija kljub pritiskom in nezakonitosti shodov ni ogrozila stabilnosti države. Poleg ocene varnostnih razmer se je Dačić dotaknil tudi prihajajočih volitev in sodelovanja s predsednikom Aleksandrom Vučićem. Čeprav o točnem datumu ali obliki skupnega nastopa na volitvah še niso razpravljali, je Dačić zagotovil, da koalicija med njegovo Socialistično partijo Srbije (SPS) in Vučićevo Srbsko napredno stranko (SNS) ostaja trdna. Poudaril je, da sta stranki v desetih letih sodelovanja premostili vse morebitne spore in da bo SPS ohranila svojo identiteto tudi v prihodnje. Ob tem je sarkastično pripomnil, da volitve niso nekaj, kar bi si ljudje želeli vsak dan, in napovedal pripravljenost stranke na volilno tekmo, ki naj bi se po Vučićevih napovedih odvila konec leta 2026.

Predsednik Socialistične partije Srbije (SPS) Ivica Dačić je izjavil, da v stranki ni razcepa ali razdeljenih mnenj glede ključnih državnih vprašanj, kot je nadaljevanje koalicije s Srbsko napredno stranko (SNS). Poudaril je, da obstajajo različna mnenja glede delovanja stranke, ne pa glede strateških odločitev za državo.

V Nemčiji, natančneje v Sachsen-Anhaltu, se bližajo deželne volitve, ki bi lahko imele vpliv na celotno državo. Voditelj Markus Lanz je v svoji oddaji kritiziral kandidata CDU, Svena Schulzeja, zaradi njegove izključitve sodelovanja z AfD in Levico. Schulze je sicer že pred desetimi meseci kategorično izključil kakršnokoli koalicijo z AfD, ki v anketah kaže močno podporo.

Nekdanji podpredsednik Nigerije Atiku Abubakar je uradno pozdravil odločitev Petra Obija, nekdanjega guvernerja zvezne države Anambra in predsedniškega kandidata Laburistične stranke (LP) na volitvah leta 2023, za prestop v stranko African Democratic Congress (ADC). Abubakar je to potezo označil za prelomen trenutek v zgodovini političnih koalicij v Nigeriji in poudaril, da gre za pomemben mejnik v opozicijski politiki države. Peter Obi, ki je na lanskih volitvah užival precejšnjo podporo med mladimi volivci, s tem korakom nakazuje na novo prestrukturiranje nigerijske politične krajine. Abubakar je svojo podporo izrazil v uradni izjavi na družbenem omrežju Facebook, kjer je izpostavil pomen združevanja opozicijskih sil za prihodnji politični razvoj države. Prestop Obija v ADC se obravnava kot poskus krepitve političnih zavezništev pred prihodnjimi volilnimi cikli, kar bi lahko znatno vplivalo na razmerje moči med vladajočo stranko in opozicijo. Čeprav so podrobnosti o nadaljnjih korakih koalicije še nejasne, politični analitiki dogodek ocenjujejo kot strateško potezo za konsolidacijo opozicijskih glasov v najbolj poseljeni afriški državi.

V Čadu je stranka MPS ostro obsodila stališča predsednika UNDR, ki jih ocenjujejo kot dvoumni in v nasprotju z zavezništvom znotraj vladajoče koalicije. MPS je izrazil presenečenje nad govorom, še posebej ker je generalni sekretar MPS prisostvoval dogodku. Medtem pa je Aminata Touré, nadzornica predsedniške koalicije "Diomaye Président", potrdila nadaljnja prizadevanja za širitev in utrditev politične koalicije predsednika Bassirouja Diomayeja Fayeja, s poudarkom na krepitvi ozemeljske prisotnosti ob upoštevanju strogih meril.

V Romuniji je začasni predsednik PSD (Socialdemokratska stranka), Sorin Grindeanu, zavrnil možnost, da bi njegova stranka vstopila v koalicijo z AUR (Zavezništvo za enotnost Romunov) pod njegovim vodstvom. Grindeanu je poudaril, da je PSD resna stranka, ki ne sprejema odločitev 'na hitro', in s tem odgovoril na ponudbo Georgea Simiona, voditelja AUR, ki je izrazil pripravljenost za sodelovanje v vladi s PSD.